Od ABO in Rh do gelskih tehnologij: Evolucija tipizacije krvnih skupin

Datum objave: 6. junija, 2025

Zgodovina ugotavljanja krvnih skupin

Krvne skupine so postale ključen dejavnik v medicini, zlasti pri transfuziji krvi in preprečevanju zapletov med nosečnostjo. Odkritje različnih krvnih skupin je bilo v zgodovini medicine prelomno, saj je omogočilo razvoj varnih transfuzij krvi in boljše razumevanje imunskih odzivov.

 

 

Začetki odkritja krvnih skupin

 

Zgodovina ugotavljanja krvnih skupin se začne v začetku 20. stoletja, ko je avstrijski imunolog Karl Landsteiner leta 1900 odkril, da obstajajo različne krvne skupine. Opazil je, da rdeče krvne celice različnih ljudi ob mešanju različno reagirajo – bodisi se strdijo (aglutinirajo) bodisi ostanejo v tekoči obliki. Ta pojav je vodil do razvoja prve klasifikacije krvnih skupin, ki je danes znana kot ABO sistem. Landsteiner je identificiral tri glavne skupine: A, B in O, kasneje pa so odkrili še četrto – AB. Za to odkritje je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Odkritje Rh faktorja

 

Leta 1940 je Karl Landsteiner skupaj z dr. Alexandrom Wienerjem odkril še en ključni krvni dejavnik, imenovan Rh faktor. Rh faktor je prisoten ali odsoten na površini rdečih krvnih celic, kar določa, ali je oseba Rh-pozitivna (Rh+) ali Rh-negativna (Rh-). To odkritje je bilo pomembno za preprečevanje zapletov pri transfuziji krvi, saj nepravilna transfuzija lahko povzroči resne reakcije telesa. Poleg tega je Rh faktor ključnega pomena pri nosečnostih, saj lahko pri Rh-negativni materi in Rh-pozitivnem plodu pride do razvoja hemolitične bolezni novorojenčkov, kar lahko ogrozi življenje otroka.

Od ABO in Rh do gelskih tehnologij: Evolucija tipizacije krvnih skupin

Pomembnost krvnih skupin v medicini

Določanje krvnih skupin je postalo ključno za varnost transfuzij krvi. Nepravilna transfuzija lahko povzroči hude imunske reakcije, ki so lahko smrtno nevarne. S prepoznavanjem krvnih skupin so zdravniki lahko zagotovili varne transfuzije, ki rešujejo na milijone življenj. Kljub temu pa so se raziskave na tem področju nadaljevale, in razvili so se tudi drugi sistemi krvnih skupin, kot so MN, Kell in Lewis, vendar sta ABO in Rh še vedno najbolj uporabljena in pomembna za transfuzijo in zdravljenje.

Sodobne metode ugotavljanja krvnih skupin

 

Danes je določanje krvnih skupin hitro in enostavno opravilo, ki se uporablja v številnih medicinskih postopkih. Za testiranje krvnih skupin se uporabljajo serološke metode, ki vključujejo mešanje krvi s specifičnimi protitelesi, ki prepoznajo določene antigene na rdečih krvnih celicah. Če so prisotni določeni antigeni, pride do aglutinacije (strjevanja krvi), kar potrdi, katero krvno skupino ima oseba.

Grifols in sodobna avtomatizacija v imunohematološki diagnostiki

Grifols je katalonsko podjetje, ki je specializirano za biomedicinsko tehnologijo, vključno s proizvodnjo zdravil iz krvne plazme in diagnostiko. V kontekstu odkrivanja krvnih skupin Grifols igra pomembno vlogo, predvsem z razvojem in proizvodnjo naprednih diagnostičnih testov in tehnologij za določanje krvnih skupin.

 

Podjetje proizvaja različne reagente in naprave, ki se uporabljajo v laboratorijih za določanje krvnih skupin, bodisi pri rutinskih testih bodisi pri bolj kompleksnih analizah, kot so tiste za ugotavljanje redkih krvnih skupin. Grifols ponuja tudi napredne sisteme za avtomatizacijo krvnih testov, kar povečuje natančnost in hitrost ugotavljanja krvnih skupin, kar je ključno v nujnih medicinskih primerih, kot so transfuzije krvi ali presaditve organov. Tako podjetje prispeva k varnosti transfuzij krvi in preprečevanju neželenih imunskih reakcij z razvojem tehnologij, ki omogočajo natančno tipizacijo in prepoznavanje specifičnih antigenskih profilov na eritrocitih.

Med najbolj poznanimi sistemi sta Erytra in Erytra Eflexis. Oba sta popolnoma avtomatizirana sistema, ki omogočata izvedbo vseh potrebnih predtransfuzijskih testov z uporabo gelske tehnologije. Tako Erytra kot Erytra Eflexis sta zelo inovativna in enostavna za uporabo, tako v smislu notranje organizacije in konstrukcije kot tudi glede same uporabe. Komunikacija z instrumentom poteka preko zunanjega monitorja. Oba sistema omogočata popolno sledljivost vzorcev in reagentov, poleg tega pa steklena ohišja omogočajo vpogled v celoten proces določanja krvnih skupin.

Določanje krvnih skupin poteka v majhnih gelskih karticah. Obstaja veliko vrst teh kartic, vendar vse delujejo na podoben način. Vsaka kartica vsebuje osem mikro-epruvetk, v katerih je gel. Na primer, za preprosto in hitro določitev krvne skupine ABO potrebujemo kartico, ki omogoča to analizo. Takšna kartica mora imeti dve mikro-epruvetki, ki sta napolnjeni z gelom, pri čemer ena vsebuje anti-A protitelesa, druga pa anti-B protitelesa. Nato v obe mikro-epruvetki odpipetiramo (ali instrument odpipetira) določen volumen krvi in kartico centrifugiramo. Po centrifugiranju kartico pregledamo, in če na vrhu gela nastane prstan, to pomeni, da je prišlo do aglutinacije (reakcija, pri kateri se protitelesa vežejo na specifičen antigen).

 

 

Zaključek

 

Od začetnega odkritja krvnih skupin pred več kot 100 leti do danes je tehnologija določanja krvnih skupin dosegla velik napredek. Zdaj so testi za določanje krvnih skupin hitro izvedljivi in so postali nepogrešljiv del medicinske prakse, ki zagotavlja varnost pacientov pri transfuzijah, presaditvah organov in drugih zdravniških posegih. Zgodovina ugotavljanja krvnih skupin je torej zgodba o napredku, ki je neposredno vplival na izboljšanje zdravja ljudi po vsem svetu.